CannaEvidence
Kaj velja zame?
Je to zame?

Vodnik · Slovenija

Odprt zakon, prazna polica: konoplja na recept v Sloveniji

Od 20. avgusta 2025 sme konopljo za medicinske namene predpisati katerikoli zdravnik in za katerokoli indikacijo — to je najširše pooblastilo za predpisovanje v Evropski uniji. Več kot leto pozneje so v Centralni bazi zdravil samo magistralne peroralne raztopine; posušenega cveta ni. Ta razmik med zakonom in lekarniško polico določa vse, kar se vam kot bolniku lahko zgodi.

Stran je napisana v tem jeziku, pravo pa ni prevedeno. Zakoni, pravilniki in imena registrov ostajajo v izvirnem jeziku — prevedene norme ni več mogoče preveriti.

Kaj natanko piše v 25. členu ZKMZN

Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene (ZKMZN) je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 60/2025, z dne 5. avgusta 2025 in je začel veljati petnajsti dan po objavi, torej 20. avgusta 2025. Osrednja določba za bolnika je 25. člen, prvi odstavek: „Konoplja za medicinske namene v obliki zdravil, magistralnih zdravil in galenskih zdravil se lahko po strokovni presoji zdravnika predpiše za katerokoli indikacijo ali stanje, vendar posameznemu pacientu vsak mesec največ za enomesečno zdravljenje. Zdravnik lahko posameznemu pacientu prvič predpiše konopljo za medicinske namene na recept šele po predhodnem zdravniškem pregledu. Po preteku 12 mesecev od zadnjega zdravniškega pregleda je treba za nadaljnje predpisovanje konoplje za medicinske namene ponovno opraviti zdravniški pregled.“

Prebrati je treba, česa v tem stavku ni: seznama indikacij, zahtevane specializacije, pogoja o izčrpanih drugih pristopih, predloga specialista. Zakon govori samo o „strokovni presoji zdravnika“ — konopljo vam sme torej predpisati tudi vaš osebni zdravnik.

Drugi odstavek istega člena pove, na kakšen recept: „Konoplja za medicinske namene v obliki zdravil, magistralnih zdravil ali galenskih zdravil se predpiše na neobnovljivi recept, pri čemer se ne uporabljajo pravila za predpisovanje zdravil na poseben zdravniški recept iz predpisa, ki ureja razvrščanje, predpisovanje in izdajanje zdravil za uporabo v humani medicini.“ Neobnovljivi recept pomeni, da ga lekarna unovči enkrat; za vsako naslednjo mesečno količino potrebujete nov recept.

Kaj lahko lekarna danes dejansko izda

Centralna baza zdravil (CBZ), ki jo skupaj urejajo ministrstvo za zdravje, JAZMP, ZZZS in NIJZ, vsebuje devet kanabinoidnih magistralnih zapisov. Pet jih vsebuje THC in CBD: nacionalne šifre 603430 (kanabinoidna 8,3 mg/8,3 mg v 1 ml, THC:CBD 1:1), 603443 (8,3 mg/16,7 mg, 1:2), 603596 (2,0 mg/20 mg, 1:10), 603582 (1,0 mg/20 mg, 1:20) in 603579 (0,5 mg/15 mg, 1:30) — vse peroralne raztopine v kapalni steklenički s 30 ml. Trije so samo s kanabidiolom: 603397 (CBD 100 mg/ml, 50 ml), 603409 (CBD 100 mg/ml, 100 ml) in 603412 (CBD 200 mg/ml, 100 ml), vsi z oznako ATC N03AX24. Deveti je 603426, dronabinol (THC) 25 mg/ml, peroralna raztopina 10 ml, ATC A04AD10.

Vseh devet ima v CBZ pravni status „Magistralno zdravilo“ — to ni izdelek s police, ampak predpis, po katerem lekarna pripravi raztopino. Pri vseh devetih je polje „Prisotnost na trgu“ prazno: baza ne kaže nobenega signala o dejanski prisotnosti. Edino kanabinoidno zdravilo z dovoljenjem za promet v Sloveniji je Epidyolex; Sativex tega dovoljenja pri nas nima.

Cveta ni. V CBZ ni nobenega zapisa za posušene cvetne vršičke konoplje ali za standardizirani ekstrakt cveta, JAZMP pa na svoji strani o dostopu do zdravil s kanabinoidi izrecno navaja: „Predpisovanje standardiziranega ekstrakta cveta konoplje ter kanabinoidov v obliki posušenih cvetnih in plodnih vršičkov konoplje še ni vpeljano v rutinsko uporabo.“ Zakon torej dovoljuje predpisati karkoli od naštetih oblik, lekarna pa lahko pripravi samo tisto, za kar obstaja zapis in surovina.

Potrdilo iz lekarne je edini dokaz, ki ga imate

Tretji odstavek 25. člena uvaja dokument, ki ga marsikateri bolnik spregleda: „Pacientu, ki mu je bila predpisana konoplja za medicinske namene v obliki zdravil, magistralnih zdravil in galenskih zdravil, se v lekarni ob izdaji na zdravniški recept izda potrdilo, s katerim pacient izkazuje upravičenost do posedovanja in uporabe konoplje za medicinske namene pred organi nadzora. Potrdilo je veljavno en mesec od datuma izdaje.“

To potrdilo je vaš edini pravni ščit pri policijski kontroli. Posest je namreč dovoljena ozko: po tretjem odstavku 8. člena ZKMZN je posest konoplje za medicinske namene dovoljena posameznikom, ki jo pridobijo „na podlagi zdravniškega ali veterinarskega recepta“ ali kot preiskovanci oziroma pacienti v kliničnem preskušanju. Vse drugo ostaja v režimu prepovedanih drog.

Četrti odstavek 8. člena dodaja prepoved, ki nima izjeme: „Posameznik iz prejšnjega odstavka konoplje za medicinske namene ne sme predati drugi osebi.“ To velja tudi znotraj gospodinjstva. Potrdilo velja en mesec — če ga ne obnovite ob vsaki izdaji, ostanete brez dokazila, čeprav je zdravilo pridobljeno povsem zakonito.

Potrdilo zahtevajte ob vsaki izdaji v lekarni in ga nosite s seboj. Velja en mesec od datuma izdaje in je edini dokument, s katerim pred organi nadzora izkazujete upravičenost do posesti.

Zakaj police ostajajo prazne

Odgovor je v poglavju o pridelavi. Deveti člen določa, da se konoplja za medicinske namene lahko proizvaja in daje v promet samo v skladu z dovoljenjem, izdanim na podlagi tega zakona in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi. Deseti člen sicer dovoljuje katerokoli sorto rastline Cannabis Sativa L., a le na podlagi dovoljenja iz 12. člena, ki ga izda JAZMP. Enajsti člen postavi pogoje: „Proizvodnja konoplje za medicinske namene in njeno shranjevanje je dovoljeno samo v zaprtih in tehnično varovanih prostorih“, vse faze pa morajo potekati po načelih GACP in GMP ter standardih Evropske farmakopeje.

Krog možnih vlagateljev je zato zelo ozek. JAZMP na svoji strani pojasnjuje, da je vlagatelj za dovoljenje za proizvodnjo lahko „le proizvajalec zdravil ali proizvajalec učinkovin“, ki je dovoljenje po 90. členu Zakona o zdravilih že pridobil oziroma je vpisan v register proizvajalcev učinkovin, vlagatelj za dovoljenje za promet pa le veletrgovec z zdravili ali z učinkovinami. Kmet ali zadruga se za dovoljenje ne more potegovati, dokler prej ne postane farmacevtski proizvajalec.

Šesti odstavek 16. člena nalaga JAZMP, da javno dostopne podatke o imetnikih dovoljenj objavi na svoji spletni strani. Takega seznama na dan tega pregleda ni. JAZMP na strani o dovoljenjih podzakonske predpise še vedno opisuje kot pričakovane — zakon jih je zahteval v šestih mesecih od uveljavitve, torej do konca februarja 2026. Za bolnika je posledica preprosta: domača pridelava ni dovoljena nikomur, tudi bolniku ne, hkrati pa ni javnega dokaza, da bi bil doslej licenciran kdorkoli drug.

Kritje ZZZS: zakon pravi eno, plačnik zahteva drugo

Vseh devet magistralnih zapisov je v CBZ razvrščenih na listo ZZZS z oznako P*, vendar z omejitvami predpisovanja, ki veljajo od 1. januarja 2024 — leto in pol pred ZKMZN. Pri kanabinoidnih raztopinah s THC in CBD se omejitev glasi: „1. V sklopu paliativnega podpornega zdravljenja, kadar so izčrpani vsi drugi farmakološki pristopi; le na predlog onkologa ali anesteziologa. 2. Za slabo obvladano kronično nevropatsko bolečino, pri kateri so izčrpani vsi drugi farmakološki pristopi; le na predlog nevrologa ali specialista v protibolečinski ambulanti.“

Pri zapisih s kanabidiolom in pri dronabinolu so omejitve podobno strukturirane in prav tako vezane na predlog poimensko določenega specialista — otroškega nevrologa terciarne ustanove, nevrologa terciarne ustanove, nevrologa ali specialista v protibolečinski ambulanti, onkologa ali anesteziologa — vselej s pogojem, da so izčrpani vsi drugi farmakološki pristopi.

Tu je razmik, ki ga velja razumeti natančno. ZKMZN nikjer ne zahteva predloga specialista; 25. člen govori le o strokovni presoji zdravnika. Predlog specialista zahteva plačnik kot pogoj za kritje, ne zakon kot pogoj za recept. Praktično to pomeni dva različna izida: vaš osebni zdravnik vam sme zakonito predpisati magistralno raztopino tudi brez predloga specialista, vendar je v tem primeru ne boste dobili v breme obveznega zavarovanja.

Recept in kritje sta v Sloveniji dve ločeni vprašanji. Za recept zadostuje presoja kateregakoli zdravnika; za kritje ZZZS je potreben predlog poimensko določenega specialista in ugotovitev, da so drugi farmakološki pristopi izčrpani.

Za volan ne smete

Slovenija nima številčne meje za THC. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v prvem odstavku 106. člena določa: „Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov.“ Besede „ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo“, ki jih še vedno navajajo mnoge strani, je novela ZPrCP-F (Uradni list RS, št. 123/21) leta 2021 črtala. Psihoaktivna zdravila so izrecno zajeta — zdravilo na recept ni izvzeto.

Odločilen je drugi odstavek: „Pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka je voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini.“ Prekršek je torej ugotovljena prisotnost, ne presežena vrednost. Kazen po tretjem odstavku je globa najmanj 1.200 evrov, vozniku motornega vozila pa se izreče tudi 18 kazenskih točk.

Recept vas ne razbremeni sam po sebi, ampak odpre pot. Peti odstavek 106. člena določa, da se voznika, pri katerem se v krvi ali slini ugotovijo psihoaktivna zdravila, napoti na kontrolni zdravstveni pregled — in da „se šteje, da voznik ... ni pod vplivom psihoaktivnih zdravil, če se s kontrolnim zdravstvenim pregledom ugotovi, da je ... uporabljal psihoaktivna zdravila v skladu s predpisano terapijo in navodilom lečečega zdravnika“. Ta pot deluje le, če ste zdravilo jemali po navodilih. Pri raztopinah THC pa je navodilo v evidenci zapisano vnaprej: CBZ jih označuje s „Trigonik (absolutna prepoved upravljanja vozil)“. Kdor vozi, navodila ni upošteval — in pot iz petega odstavka se zapre. Ali magistralni pripravek s THC za namene tega odstavka sploh šteje za „psihoaktivno zdravilo“ in ne za „prepovedano drogo“, besedilo ne razreši.

V Sloveniji ni mejne vrednosti THC, ki bi jo smeli imeti. Prekršek je že ugotovljena prisotnost snovi v krvi ali slini — globa najmanj 1.200 evrov in 18 kazenskih točk.

Kaj lahko bolnik naredi zdaj

Prvi korak je pogovor z osebnim zdravnikom, ne iskanje specializirane ambulante. Po 25. členu ima vaš osebni zdravnik enako pooblastilo kot katerikoli specialist; obisk je hkrati tisti predhodni zdravniški pregled, ki ga zakon zahteva pred prvim receptom. Koristno je, da si zapišete datum pregleda — od njega teče 12-mesečni rok za ponovni pregled.

Drugi korak je lekarna, in sicer pred receptom, ne po njem. Ker gre za magistralna zdravila, jih mora nekdo pripraviti; smiselno je vnaprej vprašati, ali lekarna pripravo kanabinoidnih peroralnih raztopin sploh izvaja in v kakšnem roku. Zapis v CBZ pomeni, da je pripravek opisan, ne pa da je surovina na zalogi. Nacionalna šifra iz zgornjega seznama je pri tem pogovoru bolj uporabna kot opisno poimenovanje.

Tretji korak je razlikovanje med receptom in kritjem. Če vaše stanje ustreza kateri od omejitev ZZZS, se splača pridobiti predlog ustreznega specialista, sicer je izdaja samoplačniška. In zadnje: dokler traja zdravljenje, ne vozite, ob vsaki izdaji pa vzemite potrdilo iz lekarne. Zakon je pri obojem strožji od pričakovanj, ki jih ustvarja njegova nenavadno široka določba o predpisovanju.

Kje je pravo te države

Slovenija podrobno